ZA DANOK NA DOBIVKA

(Slu`ben vesnik na RM br. 80/93, 33/95, 43/95, 71/96, 5/97, 28/98 i 11/2001)

(pre~isten tekst)

I OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se voveduva danok na dobivka i se ureduva na~inot na odano~uvawe na dobivkata.

^len 2

Stapkata na danokot na dobivka e proporcionalna.

^len 3

Presmetuvaweto i pla}aweto na danokot na dobivka go vr{i obvrznikot na danokot na dobivka.

^len 4

Obvrznik na danokot na dobivka e pravno lice (subjekt) - rezident na Republika Makedonija koj ostvaruva dobivka od vr{ewe na dejnost vo zemjata i stranstvo.

Rezident, vo smisla na stav 1 od ovoj ~len e subjektot koj e osnovan ili ima sedi{te na teritorijata na Republika Makedonija.

^len 5

Obvrznik na danokot na dobivka e i pravno lice koe ne e rezident na Republika Makedonija za dobivkata {to ja ostvaruva od vr{ewe na dejnost na teritorijata na Republikata.

Obvrznik vo smisla na stav 1 od ovoj ~len e i organizaciona edinica koja ostvaruva dobivka od vr{ewe na dejnost na teritorijata na Republikata.

^len 6

Mati~noto pravno lice i negovite podru`nici koi pretstavuvaat grupa na pravni lica dokolku se site rezidenti na Republika Makedonija, mo`at danokot na dobivka da go pla}aat kako eden obvrznik (dano~na konsolidacija).

Mati~noto pravno lice i negovite podru`nici pravat grupa pravni lica, vo smisla na ovoj zakon, dokolku me|u niv postoi neposredna ili posredna kontrola nad najmalku 90% od akciite ili od udelot.

Barawe za dano~na konsolidacija mati~noto pravno lice podnesuva do upravata za javni prihodi.

Odobrenata dano~na konsolidacija se primenuva najmalku pet godini.

^len 7

Osnova za presmetuvawe na danokot na dobivka e dobivkata koja se utvrduva vo dano~niot bilans.

Dobivkata pretstavuva razlika me|u vkupnite prihodi i vkupnite rashodi na dano~niot obvrznik vo iznosi utvrdeni soglasno so propisite za smetkovodstvoto i smetkovodstvenite standardi, osven prihodite i rashodite za koi so ovoj zakon e propi{an drug na~in na utvrduvawe.

^len 8

Vrednosta na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo, poluproizvodite i gotovite proizvodi se procenuvaat najmnogu po polnata cna na ~inewe vo soglasnost so propisite za smetkovodstvoto i smetkovodstvenite standardi.

Vrednosta na zalihite utvrdena spored stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da bide pogolema od proda`nata vrednost na denot na utvrduvawe na osnovata za odano~uvawe.

^len 9

Pod rashodi {to se priznavaat kako odbitni stavki za da se utvrdi dobivkata za odano~uvawe se podrazbiraat samo rashodite {to se napraveni za vr{ewe na dejnosta.

Rashodite se priznavaat vo visina utvrdena so bilansot na uspehot, vo soglasnost so propisite za smetkovodstvo, smetkovodstvenite standardi i spored odredbite na ovoj zakon.

^len 10

Presmetkata na tro{ocite na materijalite i nabavnata vrednost na prodadenata trgovska stoka se vr{i so primena na metodot na prose~ni ceni.

Ako se koristat drugi metodi za vodewe na vrednosta na zalihite, tro{ocite na materijalite, odnosno nabavnata vrednost na prodadenata stoka, vo dano~niot bilans se iska`uvaat vo koregirani iznosi koi bi proizlegle od primenata na metodot od stav 1 na ovoj ~len.

Koga potro{okot na metrijalite i nabavnata vrednost na prodadenite trgovski stoki se evidentira po metod na planski, odnosno proda`ni ceni, mo`e da se smeta kako da e primenet metod na prose~ni ceni, dokolku planskata vrednost na potro{enite materijali i proda`nata vrednost na prodadenite trgovski stoki se koregiraat za srazmerniot del na otstapuvaweto.

Prose~nite nabavni ceni na potro{enite materijali se utvrduvaat za delot na prodadenite proizvodi.

^len 11

Delovnite rashodi {to nastanuvaat od isporaki na stoki, materijali i uslugi me|u povrzani pravni lica i fizi~ki lica se utvrduvaat spored cenite {to bi se ostvarile na doma{niot pazar ili komparativniot stranski pazar, koga ne bi se rabotelo za odnos so povrzani lica.

Lice povrzano so obvrznikot se smeta ona pravno lice ili fizi~ko lice vo ~ii odnosi so obvrznikot se javuva mo`nost za kontrola ili zna~itelno vlijanie vrz delovnite odluki.

Mo`nost za kontrola postoi vo slu~aj na poseduvawe na pove}e od polovina ili poedine~no najgolemiot del od akciite ili udelot.

Se smeta deka postoi zna~itelno vlijanie vrz delovnite odluki ako se javuvaat golemi zaemni kupoproda`bi, tehnolo{ka zavisnost ili ako na drug na~in e vospostavena kontrola nad upravuvaweto, ili ako edno lice poseduva najmalku 20% od udelite na dru{tvoto.

^len 12

Site transakcii {to dano~niot obvrznik gi imal so povrzani lica posebno se iska`uvaat vo dano~niot bilans, zaedno so transfernite ceni po koi se realizirani transakciite.

Razlikata me|u pazarnata cena i transfernata cena se vklu~uva vo dano~nata osnova.

^len 13

Presmetanite bruto plati na vrabotenite se priznavaat vo celina kako odbitna stavka na tovar na delovnite rashodi za periodot za koj se utvrduva dobivkata do visina na isplateniot iznos.

Primawata na vrabotenite po osnova na u~estvoto vo dobivkata na dano~niot obvrznik ne se priznavaat na tovar na rashodite na dano~niot bilans.

Li~nite nadomestoci na ~lenovite na upravniot i nadzorniot odbor se priznavaat kako rashodi vo dano~niot bilans vo visina od 50% od isplateniot iznos.

^len 14

Amortizacijata na nematerijalnite i na materijalnite sredstva se priznava kako rashod vo dano~niot bilans do iznosot utvrden so primena na amortizacionite stapki utvrdeni so Nomenklaturata na sredstvata za amortizacija.

Edna{ odbraniot metod na amortizacija se primenuva do kone~nata amortizacija na osnovicata na poedine~noto sredstvo ili grupa na sredstva.

Edna{ amortiziranite sredstva ili grupa na sredstva ne mo`at povtorno da se vklu~at vo presmetka na amortizacija pri utvrduvawe na osnovata za odano~uvawe.

Preostanatata sega{na vrednost na sredstvata koi ne mo`at ponatamu da se koristat mo`at da se amortiziraat vo celina nezavisno od propi{aniot vek na traewe. Takvata amortizacija za vo celina da vleze kako rashod pri utvrduvawe na osnovata za odano~uvawe potrebna e soglasnost od organot za javni prihodi.

Vladata na Republika Makedonija ja propi{uva Nomenklaturata na sredstvata za amortizacija i godi{nite amortizacioni stapki, kako i na~inot na presmetuvawe na amortizacijata, odnosno otpisot na vrednosta na nematerijalnite i materijalnite sredstva.

^len 15

Koga so primena na funkcionalniot metod na amortizacija, vkupnata amortizacija na obvrznikot se zgolemuva za pove}e od 10% od amortizacijata presmetana so proporcionalna metoda, za presmetka na amortizacijata po funkcionalnata metoda, potrebna e soglasnost od organot za javni prihodi.

^len 16

Revalorizacijata na nematerijalnite i materijalnite sredstva, vklu~uvaj}i ja i nivnata amortizacija, se priznava kako rashod vo dano~niot bilans do visina na iznosot utvrden so koeficientot na raste`ot na cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi, spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika.

Ministerot za finansii }e go propi{e na~inot i postapkata na revalorizacija od stav 1 na ovoj ~len.

^len 17

Tro{ocite po osnova na kamati na krediti koi se koristeni isklu~ivo za vr{ewe na dejnosta na obvrznikot, se priznavaat na tovar na rashodite na dano~niot bilans.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len tro{ocite za kamati na krediti koi se koristeni za nabavka na patni~ki avtomobili, mebel, tepisi, umetni~ki dela od likovnata i primenetata umetnost i drugi ukrasni predmeti za opremuvawe na administrativnite prostorii ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

Ako postoi krediten odnos me|u povrzani lica tro{ocite na kamatite se priznavaat do iznosot na kamatite po koi mo`elo da se zeme soodveten kredit vo presmetkovniot period od komercijalnite banki.

^len 18

Tro{ocite za istra`uvawe i razvoj napraveni vo ramkite na sopstveni istra`uva~ko-razvojani centri ili preku samostojni nau~no-istra`uva~ki institucii, se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

^len 19

Premiite plateni za osiguruvawe na delovniot imot na obvrznikot, se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

^len 20

Tro{ocite napraveni za nadomestoci za prevoz do rabota i od rabota, za ishrana na vrabotenite lica i regres za godi{en odmor, do propi{aniot iznos, se priznavaat kako rashodi vo dano~niot bilans.

^len 21

Pridonesite za penzisko i invalidsko osiguruvawe, zdravstveno osiguruvawe i pridonesot za vrabotuvawe {to gi pla}a rabotodava~ot, danokot na imot, taksite i drugite plateni javni dava~ki, se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

^len 22

Pari~nite kazni i penali i kaznenite kamati za neblagovremena uplata na javnite dava~ki na obrznikot ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

^len 23

Za ~lenovite na upravniot odbor ili za akcionerite, tro{ocite za koristewe na patni~ki vozila, za hrana i pijalaci, za podaroci, za nabavka na dvi`en i nedvi`en imot, ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

^len 24

Nadomestocite po osnova na dnevnici za slu`beni patuvawa vo zemjata i stranstvo i odvoen `ivot od semejstvoto, na licata vo raboten odnos, se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans, vo visina utvrdena so kolektivniot dogovor na nivo na granka, odnosno so propisite za organite na dr`avnata uprava.

Tro{ocite za koristewe na sopstven avtomobil za slu`beni celi od licata vo raboten odnos, se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans vo visina od 50% od utvrdeniot iznos spored kriteriumite od stav 1 na ovoj ~len.

^len 25

Tro{ocite za ekonomska propaganda vo funkcija na unapreduvawe na dejnosta na dano~niot obvrznik, se priznavaat kako rashod vo dano~niot bilans, vo visina na stvarno napravenite, vrz osnova na prilo`ena dokumentacija.

Izdatocite za donacii i sponzorstva za nau~ni, humanitarni, kulturni, obrazovni, zdravstveni, religiozni i sportski celi, osven izdatocite za profesionalen sport, se priznavaat kako rashod vo dano~niot bilans vo visina do 3% od vkupniot prihod, pod uslov da se isplateni vo korist na javni ustanovi koi se finansiraat od buxetot ili na Crveniot krst na Republika Makedonija.

Tro{ocite za reprezentacija na dano~niot obvrznik (go{tevawa, podaroci, odmor, rekreacija i razonoda), ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

^len 26

Pobaruvawata i finansiskite vlo`uvawa {to ne mo`at da se naplatat i koi se otpi{uvaat po pat na ispravka na vrednosta, ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

^len 27

Vo dano~niot bilans kako rashodi ne se priznavaat vkalkuliranite dolgoro~ni rezervirawa na materijalnite i nematerijalnite tro{oci osven onie rezervirawa ~ija obvrska e propi{ana so Zakonot za {umite.

^len 28

Isplatite po osnova na stipendii ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

^len 29

Na obvrznikot - banka i {tedilnica dano~nata osnova mu se namaluva za izdvojuvawata vo posebna rezerva za obezbeduvawe od potencijalnite zagubi.

Na obvrznikot - dru{tvo za osiguruvawe i reosiguruvawe na imoti i lica, dano~nata osnova mu se namaluva za izdvojuvawata vo posebnata rezerva za osiguruvawe i drugi rizici.

Izdvojuvawata vo rezervi, od stav 2 na ovoj ~len, mo`e da iznesuvaat najmnogu do 75% od izvr{enite rezervirawa za ovaa namena.

^len 30

Zagubite od delovni, finansiski i nedelovni transakcii mo`at da se prenesuvaat na tovar na dobivkata vo idnite presmetkovni periodi, no najmnogu do tri godini, smetano od godinata vo koja se iska`ani.

Pravoto od stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da se koristi vo slu~aj na promena na statusot na dano~niot obvrznik vrz osnova na spojuvawe, pripojuvawe, podelba, sopstveni~ka transformacija i sli~no.

Obvrznikot koj iska`uva zaguba, pravoto od stav 1 na ovoj ~len go ostvaruva so odobrenie od organot za javni prihodi, po negovo pismeno barawe.

IV DANO^EN TRETMAN NA PRIHODITE OD KAPITAL

I NA KAPITALNITE DOBIVKI I ZAGUBI

^len 31

Prihodite od dividendi ostvareni so u~estvo vo kapitalot na drug obvrznik - rezident na Republikata, vklu~uvaj}i gi i prihodite od u~estvo vo dobivkata na dru{tvata so ograni~ena odgovornost ne se vklu~uvaat vo dano~nata osnova, pod uslov da se odano~eni kaj obvrznikot koj vr{i isplata spored op{tata stapka od ~len 36 na ovoj zakon.

^len 32

Prihodite po osnova na efektot na raspredelbata, na revalorizacionata rezerva (soglsno so propisite za smetkovodstvo i smetkovodstvenite standardi), izvr{ena od drug subjekt kaj koj dano~niot obvrznik ima vlo`eno sredstva, ne se vklu~uvaat vo dano~nata osnova dokolku dano~niot obvrznik ne se steknal so pari~ni sredstva.

^len 33

Kapitalnite dobivki ostvareni od proda`ba na hartii od vrednost, oprema i nedvi`en imot se vklu~uvaat vo dano~nata osnova na obvrznikot.

Kapitalnata dobivka od stav 1 na ovoj ~len pretstavuva razlikata me|u proda`nata vrednost na hartiite od vrednost, opremata i nedvi`niot imot i nivnata kupovna (nabavna) vrednost revalorizirana na denot na proda`bata.

Ako razlikata od stav 2 na ovoj ~len e negativna se ostvaruva kapitalna zaguba koja se priznava na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

Kupovnata (nabavnata) vrednost se revalorizira soglasno so propisite za smetkovodstvo, smetkovodstvenite standardi i so ovoj zakon.

Ministerot za finansii poblisku }e go uredi na~inot na revalorizacija na nabavnata vrednost od stav 2 na ovoj ~len.

^len 34

Kapitalni dobivki ostvareni od proda`ba na hartii od vrednost, oprema i nedvi`en imot, se vklu~uvaat vo dano~nata osnova vo visina od 70%.

^len 35

Kapitalna zaguba ostvarena so proda`ba na hartii od vrednost, se prebiva so kapitalnite dobivki ostvareni vo istata godina.

Ako i po izvr{enoto prebivawe od stav 1 na ovoj ~len so pojavi kapitalna zaguba, vi{okot se prenesuva na idnite kapitalni dobivki vo narednite tri godini.

V DANO^A STAPKA

^len 36

Stapkata na danok na dobivka iznesuva 15%.

VI DANO^NI OLESNUVAWA I OSLOBODUVAWA

^len 37

Obvrznikot ima pravo na zabrzana amortizacija na osnovnite sredstva vo slu~aite koga ostvaruva tehnolo{ka modernizacija ili nabavuva sredstva za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata, no najmnogu do visina koja za 25% ja nadminuva amortizacijata presmetana na na~in {to e utvrden vo ~len 14 od ovoj zakon.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, obvrznikot ima pravo na zabrzana amortizacija na sredstvata koi slu`at za za{tita na `ivotnata sredina i na prirodata.

Pravoto od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len obvrznikot go ostvaruva so podnesuvawe pismeno barawe do organot za javni prihodi i vrz osnova na soodvetna dokumentacija.

^len 38

Na obvrznikot mu se namaluva dano~nata osnova za iznosot na investiciite vo osnovni sredstva, za pro{iruvawe na sopstvenata dejnost, osven vo patni~ki avtomobili, mebel, tepisi, umetni~ki dela od likovnata i primenetata umetnost i drugi ukrasni predmeti za opremuvawe na administrativnite prostorii, no najmnogu do 25% od osnovata.

Ako obvrznikot na krajot na sekoj presmetkoven period, dokumentirano ne doka`e deka iznosot na namaluvaweto na dano~nata osnova go vlo`il za namenite od stav 1 na ovoj ~len, go gubi pravoto na osloboduvawe po ovaa osnova. Danokot koj bi go platil da ne go koristel ova osloboduvawe se naplatuva vo iznos revaloriziran so primena na stapkata na porastot na cenite na malo spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika.

^len 39

Na obvrznikot koj izvr{il vlo`uvawa od dobivkata vo podra~ja na stopanski nedovolno razvienite op{tini i vo specifi~ni podra~ja (ridsko-planinski reoni, pograni~niot pojas i kompaktno zaostanatite podra~ja) mu se namaluva dano~nata osnova vo visina na vlo`enite sredstva, no najmnogu vo visina do 50% od osnovata.

Ako obvrznikot na krajot na sekoj presmetkoven period, dokumentirano ne doka`e deka iznosot na namaluvaweto na dano~nata osnova go vlo`il za namenite od stav 1 na ovoj ~len, go gubi pravoto na osloboduvawe po ovaa osnova. Danokot koj bi go platil da ne go koristel ova osloboduvawe se naplatuva vo iznos revaloriziran so primena na stapkata na porastot na cenite na malo spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika.

^len 40

Obvrznikot koj e korisnik na slobodna ekonomska zona, se osloboduva od pla}awe na danokot na dobivka za period od deset godini od otpo~nuvaweto na vr{eweto na dejnosta vo slobodnata ekonomska zona, pod uslovi i postapka utvrdeni so Zakonot za slobodni ekonomski zoni.

^len 41

Na dano~niot obvrznik, kaj koj se vlo`eni sredstva od stranski lica mu se namaluva presmetaniot danok srazmerno na u~estvoto na stranskiot kapital, pod uslov u~estvoto na stranskiot kapital da iznesuva najmalku 20% vo vkupno vlo`eniot zaedni~ki traen kapital.

Pod vlo`eni sredstva od stranski lica od stav 1 na ovoj ~len, vo smisla na ovoj zakon, se smeta i otkupot na akcii od strana na stranskoto lice.

Osloboduvaweto od danokot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se odnesuva i za dano~nite obvrznici koi se osnovani celosno so stranski kapital.

Osloboduvaweto od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne se odnesuva za dano~nite obvrznici koi nastanale so spojuvawe, odnosno so podelba.

Osloboduvaweto na danokot od stav 1 na ovoj ~len se odnesuva samo za periodot od prvite tri godini, po~nuvaj}i od godinata vo koja se ostvaruva dobivkata, pod uslov obvrznikot koj go koristel osloboduvaweto da raboti najmalku u{te tri godini po istekot na poslednata godina vo koja go koristel pravoto na dano~noto osloboduvawe.

Dokolku dano~niot obvrznik prestane so raboteweto pred rokot od {est godini, utvrden vo stav 5 na ovoj ~len, go gubi pravoto na osloboduvawe po ovaa osnova i e dol`en da go plati danokot vo iznos revaloriziran so primena na stapkata na porastot na cenite na malo spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika.

Pravoto od stav 1 na ovoj ~len obvrznikot go ostvaruva so odobrenie od organot za javni prihodi, po podneseno pismeno barawe.